Carl Zeiss referenčni center za konfokalno mikroskopijo, Center LN-MCP
deluje v okviru: MRIC (Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani)

Vodja infrastrukturne skupine: akad. prof. dr. Robert Zorec

Delno financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 1.1.20015 - 31.12.2020

Oprema za lasersko konfokalno mikroskopijo omogoča večdimenzijsko mikroskopijo, kar predstavlja sodobno opremo, ki skupaj z znanjem nudi podporo izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in razvojni sferi. Servisna dejavnost predstavlja tudi temelj za ekonomičnost razpoložljive infrastrukturne opreme. Prepričani smo, da bo predlagani okvir infrastrukturne dejavnosti na področju večdimenzijske laserske konfokalne mikroskopije še povečal izkoriščenost in dostopnost raziskovalne opreme in znanja.

Konfokalni mikroskop sliko ene ravnine preparata sestavi iz posameznih točk tako, da ravnino pregledamo z lasersko svetlobo vrstico za vrstico. Šibko izsevano svetlobo iz vsake točke v ravnini zaznajo fotopomnoževalke (občutljivi detektorji svetlobe, ki lahko zaznajo tudi posamezen foton). Fotopomnoževalke so tudi urejene v matriko, da lahko določimo spekter izsevane svetlobe iz t.i. konfokalne točke. Informacijo s fotopomnoževalke zbere računalnik in sestavi večdimenzijsko sliko, ki jo vidimo na računalniškem zaslonu. Od iznajdbe konfokalnega mikroskopa v šestdesetih letih se je le-ta v marsičem tehnološko dopolnil in spremenil naše znanje o celični biologiji, celični fiziologiji in patofiziologiji, patologiji, histologiji, citologiji, strukturni organizaciji tkiv, biotehnologiji, o biomaterialih, tekočih kristalih in podobnem. Predvsem je nadgradil razumevanje delovanja celic in živih organizmov, kjer se osredotočajo raziskave v tem t.i. postgenomskem obdobju na povezovanje funkcije z ekspresijo genov. Ker pa so produkti genov-proteini razporejeni v celicah v prostoru in času in je njihova funkcija tudi povezana s časom, je večdimenzijska mikroskopija esencialno orodje za določanje vloge proteinov in drugih molekul v delovanju žive snovi. Hkrati je večdimenzijska mikroskopija uporabna za študij polimerov in drugih materialov (beton, dielektriki, tekstil,...), kjer so strukturni elementi velikostnega razreda valovne dolžine svetlobe. Če nadomestimo fotopomnoževalke z zelo občutljivo kamero (v bistvu predstavlja dvodimenzijsko matriko fotopomnoževalk z ojačevalnikom slike), lahko merimo tudi gibanje fluorescenčnih objektov v realnem času, kar je pomembna prednost za študij mobilnosti majhnih struktur v živih celicah in objektih, kjer je cilj spremljanje gibanja submikrometerskih struktur.

Oprema centra (s cenikom):

- LSM780 mikroskop s Faradayevo kletko in spektralnim detektorjem, diodnim laserjem 405, Argonskim laserjem 458, 488, 514, DPSS laser 561 in He/Ne 633 nm).

- LSM510 mikroskop z detektorjem Meta PMT

- LSM7MP dvofotonski mikroskop
680 nm do 1080 nm 3,5 W, 140 fs, 80 MHz.
Filter set: 420-475 / 500-550
Filter set: 460-500 / 525-560
Filter set: 500-550 / 575-610 nm

Center deluje po sistemu kakovosti in ima podeljen cetifikat SIST EN ISO/IEC 17025:2005